MOJA POT

Prisotnost in delovanje Vse je energija. Vse okoli nas in v nas. Naše delovanje je njen neposreden odziv. Delujemo skozi odzive na energijske dražljaje: na ljudi, dogodke, misli, čustva in okolje. Vsak naš korak, vsaka odločitev in vsako dejanje je posledica tega, kako energijo zaznamo in kako se nanjo odzovemo. Vemo, da za delovanje potrebujemo energijo. Vsak človek razpolaga z dnevno omejeno količino energije, ki ni neskončna. Zato se lahko vprašamo: Kam naša energija odteka? Največji delež energije pogosto namenimo delu. Sodobni ritem zahteva stalno investicijo pozornosti, časa in notranje napetosti. Delo ne porablja le mišic– porablja tudi živčni sistem. Se kdaj vprašamo, kakšna je cena tega? Ko energijo porabljamo brez zavestne obnove, nastane primanjkljaj. Minus ne izgine. Prevede se v utrujenost, razdražljivost, otopelost ali odklop. Odnosi Nekateri odnosi nas hranijo. Drugi nas praznijo. Razlike pogosto ne opazimo, dokler ne ostanemo brez moči. Telo prepozna, te...

Počasi zapuščam vsebino izvora . Izvor ostaja tiho ozadje vsega nadaljnjega pisanja in gotovo se še bodo pojavile  misli, ki bodo znova odprle njegovo vsebino. Prehajam v polje delovanja . Ta prehod začenjam z vprašanjem osebnega prostora, kot temelja, iz katerega se razvijajo odnosi, stik, meje in energijski odtis človeka v svetu. Osebni prostor Vsak človek nosi okoli sebe prostor, ki ga ne vidimo, a ga čutimo. Ko se mu nekdo prehitro približa, telo reagira. Ko nekdo vstopi vanj nežno, se sprostimo. Ta razlika ni domišljija. Je zaznava osebnega prostora. Osebni prostor ni le fizična razdalja med telesi. Je območje zaznave, v katerem se stikata identiteta in svet. To je meja, kjer se konča "jaz" in začne "ti" in prav zato je temelj vsakega odnosa. Na fizični ravni ga lahko opišemo kot razdaljo, ki jo telo potrebuje za občutek varnosti. Vsaka kultura ima svojo različico te meje. Nekatere so bolj odprte, druge bolj zadržane. A ne glede na kulturni okvir ...

IZVOR , kje-r se je pot v resnici začela. Od kod izhajam? Ne v smislu kraja, države ali priimka. Globlje, iskreno… Ko govorimo o izvoru, najprej pomislimo na rojstvo. Na začetek življenja, kot ga razumemo v fizičnem smislu. A rojstvo lahko pogledamo tudi širše. Fizično rojstvo je trenutek vstopa v svet oblike. Energijsko rojstvo pa je vprašanje, ki sega globlje v izvor zavesti, v tisto, kar nekateri imenujejo duša. Seveda fizično telo brez energije ne more obstajati. Že samo dejstvo, da smo živi, pomeni, da v nas deluje tok, ki presega zgolj biologijo. Vprašanje je le, kako ta tok razumemo. Nekateri govorijo o duši. Drugi o zavesti. Tretji o življenjski energiji. Kdor ne verjame v dušo, inkarnacijo ali ponovno rojstvo, se bo verjetno tukaj ustavil. Morda pa ni potrebno, da v nekaj verjamemo, da lahko o tem razmišljamo naprej. Poglejmo nekaj preprostih primerov iz vsakdanjega življenja. Spanje. Ko spimo, fizično telo počiva. A izkušnja sanj nam kaže, da not...

RITEM IN STRUKTURA POTI Dolgo sem verjel, da življenje deluje linearno. Da gremo naprej ali nazaj. Da napredujemo ali pademo. Da smo uspešni ali neuspešni. Tako sem bil naučen. Tako sem se naučil razmišljati. In dolgo nisem imel razloga, da bi temu nasprotoval. Kasneje - ne skozi knjige, temveč skozi lastne padce, ponovitve in občutek, da se nekatere stvari v življenju vztrajno vračajo - sem začel opažati, da ta razlaga ne zdrži povsem. Ne v telesu. Ne v odnosih. Ne v naravi. Spraševati sem se začel, ali življenje res teče po ravni črti? Življenje ima svojo lastnost: ko nečesa ne želimo slišati, začne govoriti glasneje.   Narava in ritem Narava nikoli ne hiti. A nikoli ne miruje. Dan in noč. Vdih in izdih. Plima in oseka. Letni časi. Utrip srca. Vse, kar je živo, ima svoj ritem. V starodavnih učenjih, med sedmimi Hermetičnimi zakoni je tudi zakon ritma . Govori o tem, da se vse giblje kot nihalo: navzven in navznoter, navzgor in navzdol, ...