MOJA POT

Informacije

Se kdaj vprašate, kaj so vse informacije, ki vam prihajajo nasproti? Kje se "rojevajo"? Od kod prihajajo? Kakšen je njihov namen?

Sam se o tem čedalje pogosteje sprašujem in vedno bolj ugotavljam, da so vse to koščki velikega mozaika. Mozaika življenja. Vsak košček ima svoj pomen. Svoj položaj. Vsaka informacija "trči " z ujemajočim se delčkom, a ni nujno, da sede takoj na pravo mesto. 

Zakaj?

Zato, ker lahko vsako informacijo interpretiramo na več načinov.

V spodnjem primeru v prevodu iz objave na družbenem omrežju: 

Če se družiš z moškimi, si gej.
Če si sam, si zguba...

Če veliko delaš, si uničen.
Če delaš malo, si len.

Če v nekaj verjameš, si sektaš.
Če ne verjameš, si proti ljudem.

Če hodiš ven, se razpuščaš.
Če ostajaš doma, si dolgočasen.

Če kažeš čustva, si šibek.
Če jih ne kažeš, si hladen....

In nato sledi vprašanje:

Kakšna je tvoja resnica?

https://www.facebook.com/share/v/18Lf7XH9Hr/

Naše stališče, oziroma točka iz katere izhajamo, spada v okvir oznak in pravil.

A kdo je postavil pravila po katerih se ocenjujemo, po katerih se prepoznavamo?

Morda še pomembneje: Zakaj jih sprejemamo- priznavamo?

Če lahko vsako dejanje označimo na dva popolnoma nasprotna načina,
potem oznake niso resnica. 

So interpretacija.

Moja interpretacija oziroma misel: Manj poslušati zunanje definicije in bolj poslušati sebe.

Poslušati svoje telo.
Svoje občutke.
Svoj notranji odziv.

Telo ne razmišlja v oznakah. Telo čuti. Čuti vse obremenjujoče oznake, ki niso v sozvočju z lastno resnico. Resnico, ki bo trkala tako dolgo, dokler ne bo slišana.

Iz takšnih situacij prehajam v izkušanje. V občutenje samega sebe. V odločitve, da se ne opiram samo na informacije, temveč na zaznave. Na energijo.

Na tok, kot povezavo z vso energijo "zgoraj" in  "spodaj".
Jaz(ti, vsi mi) smo vmes, kot jedro. Kot tulec skozi katerega se "šiva" energija. Več kot je energijskih ovojev, več je jasnosti, več stabilnosti, več prisotnosti. 

Dejstvo, da smo vsak dan izpostavljeni ogromnim količinam informacij, med katerimi žal ni veliko takšnih ki bi nas podpirale.
Politične razprave, krize, vojne, ustrahovanja...
Vse to nas oddaljuje od našega jedra. Postopoma preusmerja naš fokus, da svojo energijo usmerjamo drugam.
V tekmovanje, dokazovanje, nadvlado.
Za dosego nečesa, kar nam je bilo predstavljeno kot napredek.

 A v resnici… 

 Kdo sem brez vseh oznak? 

 Brez imen. Brez vlog. Brez pričakovanj.

 Kdo sem zvečer? Kdo ponoči? Kdo sem ko spim?

 V času, ko nič od prej napisanega ni pomembno. 

Takrat ni primerjav. Ni tekmovanja. Ni dokazovanja.
Takrat sem. Sem spomin, ki se prikazuje skozi sanje. Sem mozaik, ki se dopolnjuje.

Nekje globoko v sebi nosimo zapis, občutek, smer. 

 Začeti je potrebno pri sebi. 

Lahko posnemam.
Lahko sledim.
Lahko ponavljam. 

 A to ne bo moje. Do trenutka občutenja na lastni "koži". Resnična pot se začne takrat, ko si dovolim pogledati vase. Lastna spoznanja štejejo največ. In pogosto tudi najbolj bolijo.

Vračanje. Preprostost. Preprostost v primerjavi s kompleksnostjo moderne tehnologije.

Preproste oblike.
Preprosta orodja.
Naravni materiali.

Kamen.
Zemlja.
Les.

Dotik.
Prisotnost.

To so vrednote, ki ne zastarajo.

Svojo vrednost imajo že same po sebi.

V njih ni motenj.
Ni prekinitev.
Ni energijskih barier.

Naraven.
Preprost.
Pretočen.

Kadar človek ustvarja na tak način, postane njen tok.

Se v tem skriva odgovor na vprašanje:

Kdo sem brez oznak?

Sem tisti, ki ustvarja, ki čuti, ki je povezan.

Povezan skozi delavnice, tečaje, mentorstva, terapije.

Ko si dovolimo novim spoznanjem naproti,
se začnejo pojavljati nove teme, novi izzivi, novi ljudje.

Ena takšnih izkušenj je bila tudi skalarna terapija.

Z Majo sva se že srečala.

Med ljudmi, ki raziskujejo, iščejo, delijo.

Srečanje na sejmu. Beseda je stekla.

Energija.
Skalarna terapija.
Povezava z izvorom.

Odločil sem se. Nova izkušnja.

Rezerviral sem termin.

Petek.
Prvi pomladanski dan.
Enakonočje.

Večerna meditacija.

Popoln čas.

Prijeten prostor.
Kratek pogovor ob čaju.

In potem…

Tišina.

Energija.

Odklop.

Ne spomnim se, kdaj sem zaspal.

Maja me je zbudila.

Naspan.
Spočit.

Izkušnja. Moja.
Kaj pa vaša? Katera šteje največ.

https://linktr.ee/maja.kresnik

Se nadaljuje...      

vso ostalo vsebino in objave( knjižni blog )spremljajte na www.zumi.si