MOJA POT

Tok energije

Kadar sledimo toku energije, je prvo stališče vedno odnos do sebe, nato do drugih.

Če ne prepoznamo svojega notranjega stanja, težko razumemo tokove, ki nastajajo v odnosih.

Energija ne miruje. Prehaja. Podobno kot veter.
Piha skozi drevesne krošnje, skozi odprta vrata, skozi okna…

Na isti način energija prehaja med nami.

Lahko jo začutimo kot lahkotnost, napetost…

V nadaljevanju se navezujem na izmenjavo moško- ženske energije.

V mnogih starodavnih tradicijah- od tantre do različnih energijskih praks, obstaja ideja, da moška in ženska energija delujeta kot dopolnjujoča se pola istega sistema.

Ne kot nasprotje ampak kot dopolnilo.

Moška energija je pogosto opisana kot usmerjena, prodorna, nosilna.
Ženska energija kot sprejemajoča, preoblikujoča, negovalna.

Ko se ti dve energiji srečata v zavestnem odnosu, se začne pretok.

Moški preda energijo korenske čakre (območje temeljne življenjske sile).
Ta energija predstavlja stabilnost, varnost in osnovno življenjsko moč.

Ženska energijo sprejme, ji doda svojo in vse skupaj nadgradi- oplemeniti. To se dogaja v področju sakralne čakre, ki je povezano z ustvarjalnostjo, čustvi in življenjsko dinamiko.

Nato sledi ponovna izmenjava, pot "navzgor" skozi energijske centre obeh teles.

Od sakralne čakre do solarnega pleksus- področja moči in volje.
Od tam do srčne čakre, kjer se energija preobrazi v odnos in povezanost.

Višje kot se pretok dviga, bolj je energija subtilna.

Od komunikacije v grleni čakri
do zaznavanja v tretjem očesu
in končno do povezave v kronski čakri.

Lahko bi rekli, da moški prinese smer. Ženska prinese preobrazbo.

Moški sproži tok. Ženska ga razširi.

Energija je vedno močnejša, saj se pomika krožno- vedno višje in vedno nadgrajena.

Energija kroži.

V nasprotnem primeru oziroma, kadar je odnos zaprt ali neuravnotežen, se pretok ustavi.

Takrat energija ne kroži več, temveč zastaja.

In tam, kjer energija zastaja, se začnejo pojavljati napetosti.

V odnosu, v telesu, v mislih.

V mnogih starodavnih tradicijah so  govorili, da odnos med moškim in žensko ni le fizična ali čustvena povezava- je tudi energijska alkimija.

Proces, v katerem se osnovna življenjska energija postopoma dviguje v višje oblike zavesti.

Zakaj sodobni odnosi pogosto blokirajo energijski pretok

Če energijo v odnosu razumemo kot tok, potem je jasno, da lahko ta tok tudi zastane.

V mnogih sodobnih odnosih, to ni več redkost.

Živimo v okolju, ki nas pogosto oddaljuje od naravnega ravnovesja.

Najprej je tu ritem življenja.

Tempo sodobnega sveta spodbuja tekmovanje, dokazovanje in individualni uspeh.
Takšen ritem pogosto krepi predvsem energijo nadzora, volje in dosežkov.

To je energija, ki jo pogosto povezujemo z delovanjem, z zunanjo usmerjenostjo.

Kadar takšna energija prevlada, se prostor za sprejemanje, poslušanje in čutenje zmanjša.

Drugi razlog je strah.

Veliko ljudi v odnose vstopa z nevidnim oklepom.
Z izkušnjami preteklih razočaranj, z nezaupanjem ali potrebo po zaščiti.

Tretji razlog je neravnovesje vlog.

V sodobni družbi se pogosto zameglijo naravni vzorci dopolnjevanja energij.

Moška energija postane preveč nadzorujoča ali odrezana od občutkov.
Ženska energija pa se včasih prilagodi temu ritmu in potisne svojo ustvarjalno in čustveno naravo.

Takrat oba pola izgubita svojo naravno funkcijo.

Namesto kroženja nastane napetost.

Ravnovesje energij

Ko govorimo o moški energiji- masculina in ženski energijii- feminina je pomembno dodati eno pojasnilo.

Takšna delitev obstaja predvsem zaradi našega lažjega razumevanja.

Človeški um lažje razume svet skozi nasprotja ali dvojnosti.

Dan in noč... Na podoben način govorimo tudi o moški in ženski energiji.

V resnici pa obstaja ena univerzalna energija. Energija življenja, ki se izraža v različnih oblikah.

Delitev na dva pola nam pomaga razumeti tok, ne pa tudi njegovega izvora.

Vsak človek v sebi nosi oba principa.

Aktivni in sprejemajoči tok. Impulz in preobrazbo. Smer in prostor.

A cilj ni prevlada enega pola nad drugim. Cilj je ravnovesje.

Ko sta energiji približno uravnoteženi, lahko energija teče brez večjih ovir.

Idealno ravnovesje bi lahko opisali kot razmerje 50 : 50.

Življenje je redko popolnoma simetrično. Dovolj že stanje, kjer je razmerje najbližje ravnovesju.

Kadar se razmerje usmeri v eno stran, se pretok spremeni.

Ali energija postane preveč usmerjena in napeta, ali preveč razpršena in neodločna.

Ravnovesje je tisto, ki omogoča stabilnost.

Podobno kot pri dihanju. Vdih- izdih.  Del istega procesa.

Moški in ženski princip sta samo dva izraza iste univerzalne energije.

Kadar se približamo temu ravnovesju, postane tok energije bolj umirjen- nastane prostor za jasnost, ustvarjalnost in odnos.

Kakšno vlogo ima srce pri vsem tem. 

Srce in srčna čakra tvorita center- energijski center, center ravnovesja.

Srčna čakra leži na sredini energijskega sistema človeka.

Je most med spodnjimi centri, ki so povezani z instinkti in preživetjem,
ter zgornjimi centri, ki so povezani z zavestjo in zaznavanjem.

Kar je spodaj- "surova" življenjska sila, se v srcu preoblikuje v odnos.

V sočutje, v sprejemanje, v ljubezen.

Zato srce deluje kot ravnotežni center.

Kadar odnos deluje predvsem na ravni moči, nadzora ali strahu, energija pogosto ostane v spodnjih energijskih centrih.

Ko pa se odpre srce, se tok dvigne. Moška energija ne izgubi svoje smeri. Ženska energija ne izgubi svoje globine. Nastane dopolnjevanje.

Srce omogoča, da se energija ne uporablja za prevlado, temveč za povezavo.

Zato mnoge tradicije pravijo, da je resnično srečanje med moškim in žensko mogoče šele takrat, kadar se obe energiji srečata v srcu.

Manifestacija- posledica usklajenosti

Ko je naša energija uravnotežena, je uravnoteženo tudi naše delovanje.

V "sodobnem" jeziku pogosto govorimo o manifestaciji.

Srečamo jo v knjigah, na družbenih omrežjih, v raznih delavnicah in hitrih nasvetih, ki obljubljajo, da lahko z mislijo ali ponavljanjem stavkov ustvarimo skoraj vse, kar si želimo.

"Predstavljaj si. Ponovi. Verjemi". In stvar naj bi se zgodila.

Ljudje zapisujejo želje, ponavljajo afirmacije, vizualizirajo cilje... 

Ali smo s tem, kar želimo, zares notranje usklajeni?

Če želja prihaja samo iz misli, še ne pomeni, da prihaja tudi iz srca.

Prva pogosto vodi v razočaranje, slednja k notranji rasti.

Resnična manifestacija ni ukaz vesolju, ni tehnika, s katero bi ukazovali svetu, temveč je posledica notranje usklajenosti.

Kadar uskladimo razumevanje(misli), čutenje(občutki) in dejanja, takrat se spremenijo odločitve. Spremenijo se navade in odnos do sveta.

V teh spremembah lahko prepoznamo vse, kar imenujemo manifestacija.

V nadaljevanju delim temo, ki ni vezana na manifestacijo, čeprav bi lahko bila. V mojem primeru je šlo za zavestno odločitev- odločitev postenja. Moram povedati, da je bilo tokrat (3.marec) prvič.

Že v obdobju dela v tujini, sem razmišljal, da moje telo za spanec ne potrebuje dodatne  energije- hrane.
Zato sem že takrat postopoma začel spreminjati svoj ritem prehranjevanja.

Danes se močno  nagibam in sledim prehranjevanju z avtofagijo: šest ur v dnevu je namenjenih hranjenju, preostalih osemnajst ur pa telo predeluje in obnavlja. Po počutju ta ritem občasno skrajšam.

Spraševal sem se- zakaj? V iskanju odgovora sem prebral nekaj literature, odločitev pa je bila analiza- spomin naših - nekoč tudi mojih navad.

Ob spominu nekaj desetletij nazaj, v času mojega otroštva je bil ritem življenja drugačen. Več smo se  gibali, več časa preživeli zunaj, tudi delo je bilo drugačno.

Bil sem mestni otrok, a sem ogromno časa preživel na deželi pri dedku in babici. Tam je delo potekalo povsem drugače. Majhna kmetija, veliko ročnega dela. Nasploh ni bilo toliko traktorjev in strojev kot danes.

Danes pa skoraj vse opravijo stroji, naše delo pa je pogosto sedeče.

Kljub temu je vnos hrane večji, kot je bil nekoč.

Nekje sem prebral, da ima želodec odraslega človeka volumen približno osem decilitrov.

Za primer  si poglejmo klasično slovensko nedeljsko kosilo.

Najprej juha. Krožnik je pogosto do roba poln- štiri ali celo pet decilitrov.
Sledi glavna jed: krompir, meso, solata. Pijača- kozarec vina ali pivo- dva, sladica, kava.

Skupna količina hrane in pijače lahko hitro preseže liter in pol, včasih celo dva litra.

Samo z enim obrokom dvakrat presežemo volumen želodca.

Ker je želodec zelo raztegljiv organ in se temu hitro prilagodi.
Prava težava pa nastane drugje.

Kosilo običajno pojemo v približno pol ure, možgani pa signal sitosti prejmejo šele približno dvajset minut po začetku hranjenja.

Zato se pogosto zgodi, da proti koncu že čutimo pritisk v želodcu, pa vseeno nadaljujemo z jedjo, čeprav nekaj hrane takrat sploh še ni prišlo do želodca.

Velik del sodobne hrane vsebuje aditive, sladkorje, nezdrave maščobe, kvas in številne dodatke.

Takšna hrana v telesu ustvarja okolje, v katerem se lažje razvijajo virusi in bakterije.

Narava nam ponuja drugačen nabor sestavin.

Veliko zdravih rastlin ima grenak okus.

Prav grenčine so tiste, ki spodbujajo prebavo in čiščenje telesa.

Regrad in še veliko drugih rastlin, ki podpirajo zdravje.

Najpomembnejše pa je, da jemo čim bolj svežo hrano. Energijsko živo hrano.

Vsakdo bo našel svoj razlog, čeprav se mi zdi, da mnogi izvajajo postenje ali še bolj aktualno hujšanje zaradi izgube telesne teže, drugi zaradi boljšega počutja- občutka lahkotnosti, ki nastane, ko telo začne odstranjevati nakopičene snovi in strupe.

Mnoge tradicije postenje opisujejo kot način čiščenja telesa in duha.

Če so koristi tako dobro znane, zakaj tega ne počnemo pogosteje?

Morda zato, ker pogosto ne razmišljamo, kaj sploh vnašamo v svoje telo. 

Torej: Ali smatramo svoje telo kot posvečeni prostor, in kako skrbimo zanj?

Se nadaljuje...

vso ostalo vsebino in objave(knjižni blog) spremljajte na www.zumi.si